Guir kërac ë tuany coronavirus (COVID-19) alɔŋ wuɔk: Rïŋ ku luɔi ajïïth

Pëën ku gël raan cï luɔ̈i tën wuɔk ë coronavirus (COVID-19) thïn ɣään luɔi rïŋ ku ajïïth.

Kuɛr ë 4 gël acï looi tën ɣään luɔi rïŋ Victoria ebën

Kaam Kuɛr ë 4 'Rëër Baai' gël cï looi, rïŋ, luɔi rïŋ ku luɔi mïïthwïïr ku ɣään tekpiny acï gël tën luɔi ku käk wïc luɔi ebën.

Kën anɔŋ yic dhuk luɔi piny, gël kɔc cï luöi bïk lui ë baŋ tök ku jɔk aguiɛr ë COVID.

Käk gël adhil bï keek abɛɛrpiny tën ayï thää. Yïn adhil ba rëërke käk emɛn kek ayï wɛ̈ɛ̈r ebën tën aguiɛr luɔidu.

Guir Këracdït ë COVID

Ɣään luɔi rïŋ ebën wën lui tën luɔi thïn Victoria awïc ba naŋ Këracdït ë Aguiɛr COVID thïn juek tën Aguiɛr ë COVID.

Aguiɛr Këracdït ë COVID kuɔny tëjäriɛ abï käk wïc ebën yök ye kuer gɛm luɔi Bënydït Pialwëi ë Kɔc Victoria (the Victorian Chief Health Officer (CHO)).

Tëjäriɛ Victoria anɔŋ wël abaŋ aguiɛr COVID, wën naŋ yic athörwël ku anyuth.

Ekëdï bɛn käkiën OHS looi ebën ye gël?

Acïn wɛ̈ɛ̈r tën käku kuer ë the Occupational Health ku Safety Act 2004 (OHS Act) ku Occupational Health ku Safety Regulations 2017 (Gaanun OHS) cïtmɛn luɔi ë gël.

Luɔi aguiɛr wɛrɛŋ ë tuany COVID abaŋ ë luɔi ë guir luɔi ë luoi, keya anɔŋ aguiɛr ë tuany COVID ku thëëk kuer ë CHO wën cië yen dhöl wïc yïn ke buɔthic në luɔidu kuer OHS Act ku Gaanun ë OHS.

Yïn adhil ba ayï kuɛr pialwëi buɔ̈th yic wën luike tën ekëdï tën bï tëjäriɛdu adhil lui thïn ku jal ŋic lɔn yïn käk wïc dhiɛl looi në kuer OHS Act. Kɔc cï luöi eya adhil loiloi ken theek ye kuer aguiɛr ë OHS Act.

Tuany Coronavirus (COVID-19) ku ɣään luɔi rïŋ ku ajïïth

Tuany coronavirus (COVID-19) alëu bï wuɔk wën kor looi ku jal wuɔk rɛcdït yäkyäk. Kïït ë tuany coronavirus (COVID-19) wën lac ŋic akin:

  • atuɔ̈c
    • wiir tedä awany
      • ɣɔɔl
        • arem-röl
          • wëi arilic apɛi
            • juän wum
              • määr ë ŋɔ̈ɔ̈r ë ŋuäc kedäŋ
                • guöp dak tedä däk

                  Coronavirus (COVID-19) ee kën thiëi piny tën raan ku raan thïn kuer:

                  • gɔɔt kääŋ tedä kedäŋ nhïïm(cïmɛn käk ɣöt thok ku damrot cin ) wën cï luaŋ ë raan tuany
                    • gɔɔt kääŋ tedä kedäŋ nhïïm(cïmɛn käk ɣöt thok ku damrot cin ) wën cï luaŋ ë raan tuany

                      Kɔc cï luɔi thïn tën luɔi rïŋ ku ajïïth akëc rɔ̈ɔ̈m kek tuany coronavirus (COVID-19) tën luɔi rïŋ wën keek muk, keya anɔŋ kaam bï kërac ë wuɔk rot juak tën coronavirus (COVID-19) wët loiloi wën wïc thiak kɛm kɔc cï luɔ̈i cïmɛn abeer luɔi yic ku lac luɔi ë luɔi apɛi.

                      Luɔide the Occupational Health and Safety Act 2004 (OHS Act) aguiɛr-lui anɔŋ luɔi bë gam ku muk arëtic, keya  kën alëu bï luɔi path, tën luɔi wën pialwëu ku cinic kërac tën pial ë kɔc cï luöi. Kën anɔŋ yic gël kërac tën pialwëi (nɛŋ yic pial tɛ̈ktɛ̈k) ku cïn-kërac thiäk kek wuɔk wën bï rot lëu tën tuany coronavirus (COVID-19).

                      Kɔc cï luöi anɔŋ guir bïk ŋiëc muɔ̈k  ë gɛk rot lɔ̈ɔ̈m ku pialwëi ye kɔc kɔ̈ɔ̈k ku cïn-kërac thïn ɣään luɔi ku maatic wek aguiɛrken lui alɔŋ ayë luɔi bï keek nyai bïk ke lööŋ aguiɛr OHS Act tedä gaanun ebën theek.

                      Ŋic kërac

                      Kɔc cï luɔi adhil käk-riäk ŋic ku awïc bï kuer ë kërac ŋic tën pialwëi ë kɔc cï luɔ̈i të wuɔk tuany ë coronavirus (COVID-19) thïn ɣäänkɛn luɔi yic. Kën adhil bï jam kek nyïnke pialwëi ku cin-kërac (health and safety representatives (HSRs)), na nɛŋ ayï, ku kɔc cï luɔ̈i, keya alëu bï dhiɛl ŋiëc aluɔi puɔth.

                      Akut-töŋ ë kɔc cï luɔi thïn ɣään luɔi alëu bë gam, bïk kääŋ wën tiɔp lɛɛr tën akär bï kela luɔi. Kën adhil bïk yiɔ naŋ ɣään cimɛn tën raan luɔi näk, nyuëth, tem, luɔi kääŋ, duut kääŋ, tɔ̈ɔ̈u kääŋ ɣön luɔi kääŋ, tën cääth thurumbil luɔi, wëc, guiɛr kääŋ ku muɔl cäm.

                      Kuɛɛr ë wëndït lëu bï wuɔk luɔi tën kɔc cï luɔ̈I tën rïŋ ku ajïïth në tuany coronavirus (COVID-19) akïn:

                      1. Kaam mec kɛm kɔc cï luɔ̈i

                        Kɔc cï luɔ̈i aluɔ̈t alui ke thiäk yic në kɛmken thïn tën abëër luɔi . Kɔc cï luɔ̈I adhil eya bïk thiäk kɛmken thïn ɣään kɔ̈ɔ̈k yic, cïmɛn lathïn/la aɣer thïn ɣöt, tën thää gɔ̈l luɔi/aɣer, Kɔc cï luɔ̈i adhil eya alëu bïk thiäk kɛmken thïn ɣään kɔ̈ɔ̈k yic, cïmɛn lɔthin/lɔɔ aɣer thïn ɣöt, tën thää gɔ̈l/thää lɔɔ aɣer, ɣööt lɔ̈ɔ̈ŋ, ɣööt lɔ̈ɔ̈k, ɣööt buut, thanduk/ɣööt wɛ̈ɛ̈r aläth,ɣään laak ku ɣöt laror, ku ɣööt lɔ̈ɔ̈k kääŋ luthïn tën kuer lɔɔ tën näk tedä ɣööt luɔi rïŋ.

                      2. Kaam ë rɔ̈ɔ̈m thiäk

                        Kɔc cï luɔi adhil bïk naŋ rɔ̈ɔ̈m bäär yic thïn kɛmken. Latueŋ ke rɔ̈ɔ̈m thiäk lëu bï kɔc cï wuɔk wën bï kërac ë luaŋ tuany coronavirus (COVID-19) abï thiëi piny.

                      3. Kuat ë rɔ̈ɔ̈m thiäkic

                        Kɔc cï luɔ̈i adhiɛl rɔ̈ɔ̈m kek wuɔk kɔ̈m wuɔk yäkyäk ye dhöl ë pïu caath aliric, cïmɛn naŋ kɔc cï luɔ̈i thïn tën luɔi wën nɔŋ yic kɔ̈m ye ɣɔɔl tedä tïïm. Yen eya ee wuɔk alëu bi rot looi tën rɔ̈ɔ̈m wek ɣään cï wuɔk ë gɔ̈ɔ̈t tedä kääŋ, cïmɛn aduɔt luɔi, tën luɔi, tedä tarabeth ɣön ë lööŋ.

                      4. Kïït kɔ̈k ŋic apɛi wën dhil bï wuɔk juakic kɛm kɔc cï luɔi tën luɔi rïŋ ku ajïïth anɔŋ yic:
                        • luɔi lac loi ɣään kɔ̈ɔ̈k luɔi ë käk cääth rɔɔm cïmɛn arabia-rɔɔm cääth tedä thurumbil cääth, thurumbil-jääŋ ku käk cääth jääŋ.
                        • rɔɔm aluöt kek kɔc luɔi thïn ɣään aguiɛr baai yic tëwën nɔŋic wuɔk laueŋ.

                      Gël kërac ë wuɔk tën tuany coronavirus (COVID-19)

                      Face masks in workplaces

                      Directions from the Victorian Chief Health Officer about face masks are in place across Victoria. Everyone in Victoria over 12 must wear a fitted face mask outside of their home. For more information see the guidance Managing coronavirus (COVID-19) risks: Face masks in workplaces.

                      Tëwën naŋ yic kërac tën pialwëi ecï ŋic tën ɣään luɔi, aguiɛr lui adhil, keya alëu bï ya luɔi piath, nyai kërac. Tëwën yen ee cï kën lëu rot bë kërac nyai, yen adhil bï dhuɔ̈k piny, keya alëu bï ya luɔi piath.

                      Aguiɛr lui eya anɔŋ luɔi bï jam kek kɔc cï luɔ̈I ku HSRs (na nɛŋ ayï), keya alëu bï ya luɔi piath, alɔŋ käk ruäi ke pialwëi tedä cin-kërac wën ciëth kek ajɔ̈ɔ̈r tedä acït kën bï ciëth ke jɔ̈ɔ̈r keek. Kën anɔŋ yic jam tën käk tak alɔŋ ekëdï tën bï gël kërac thiäk ke tuany coronavirus (COVID-19).

                      Ayï ɣään luɔi abï gɔ̈ɔ̈r aguiɛr lacök looi bï kërac dhuɔ̈kpiny ye luɔi kuɛɛr gël wën tɛkic. Kuat ë kuɛr gël awïc tëwën luɔi ë kërac luthïn ku piath ë kuɛr gël tën ɣään luɔi, naŋ yic tën ɣään luɔi ŋɛk.

                      Tïŋ ku lël-rot

                      Ba kërac ë wuɔk dhuɔ̈kpiny tën tuany coronavirus (COVID-19), aguiɛr lui alëu bï luɔi gam bïk kɔc tïŋ tueŋ kaam kec kek lɔɔ ɣään luɔi bëla gɔl luɔide. Luɔi alëu bï yic nɛŋ:

                      • thiëm kɔc cï luɔi na keek anɔŋ lɔn cï keek caath tedä ca kɔŋ rɔ̈ɔ̈m kek ayï wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19), tedä anɔŋ ayï kïït ë lac tïŋ thïn thää ka 48 cila (tïŋ kääŋ nhial)
                        • Looi tiëŋ tuɔ̈c ye gɔ̈ɔ̈t-abɛc thermometers. Yen alëu bï ŋic lɔn athëm cïtmɛn acïn kën bï luel lɔn raan anɔŋ tuany coronavirus (COVID-19). Raan adhil naŋ atuɔ̈c wën kɔ̈ɔ̈k tedä alëu bï wɛɛl atuɔ̈c dhuɔ̈k piny tedä adhil bï juäi në juäi cïn ŋic. Na looi, ketïŋ atuɔ̈c alëu bë looi ke dhöl nyoth kek aduɔt kɔ̈ɔ̈k luɔi wën kɔny thïn tën loi täk. 

                          Kääŋ luɔi tïŋ atuɔ̈c awïc bï ke wec ku piɛthkä, ku gaanun alëu bï luthïn ye wët ë na laa atuɔ̈c nhial.

                          Lööŋ ku kuɛɛr ye tïŋ kɔc cï luɔ̈i alëu bë kek looi thïn ke cï maat kek kɔc cï luɔ̈I, HSRs ku akut ŋic luɔi käk kïïm.

                          Na raan cï luɔ̈ɔ̈i ee luu tën luɔi ku kïït cï looi ë tuany coronavirus (COVID-19), raan cï luɔ̈I alëu bï gäm alanh thok tëwën bï rot lëu, ku raan cï luɔ̈I alëu bï dhuk baai kaam cïgääu, cɔɔl akutnhom wël ë tuany coronavirus (COVID-19) atɔ̈ɔ̈ namba 1800 675 398, ku buɔth dhöl lël-rot luthin ye wɛpthait  de DHHS yic.

                          Luɔi raan luɔi ee lui bï nyiɛi tedä dhuk kërac thiäk kek wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19), keya alëu bï ya ŋiëc luɔi piath, anɔŋ yic anyuth lɔn:

                          • Kɔc cï luɔ̈i aŋic kën bïk looi tedä yeŋa bïk lëk tëna keek arot yök ke cï puɔl tedä keek adak puɔ̈th lɔn cï ke luaŋ/wuɔk, cïmɛn wëël cï gam ye DHHS
                            • Ayï raan luɔi cï guɔ̈p piɔl acë lëu bï la tën luɔi, agut kɔc cï luɔi wën cï luɔ̈I athëm ɣee tuany coronavirus (COVID-19) tedä yeŋa cï yök ke tuany ë coronavirus (COVID-19)

                              Notifiable incidents and coronavirus (COVID-19)

                              From 28 July 2020 new temporary regulations under the Occupational Health and Safety Act 2004 specify when employers and self-employed persons must notify WorkSafe of a confirmed diagnosis of coronavirus (COVID-19) in the workplace. For more information see the guidance Notifiable incidents involving coronavirus (COVID-19).

                              Kaam mec yic

                              Töŋ ë dhöl tuany coronavirus (COVID-19) thiëi piny ee ɣɔɔl tedä ke tïïm kɔc, wën pïu cï mɛɛt aliiric ka caath bïk la ten raan ku raan. Yen kën ee töŋ ë dhöl puɔth buk kɔc kɔ̈ɔ̈k tiit elɔn bï kaam mec yic looi.

                              Kaam mec yic kën wëtde ɣee muɔ̈k kaam ë mec tën 1.5m kɛm kɔc tëwën bë rot lëu. Ayï athëm awïc bëloi bï nyɔth tën kaam kor cïtmɛn 1.5m mec yic kɛm kɔc cï luɔi ee cï guir ku mukic. Na kën ee cë kelëu rot thïn tën thiök, keya alëu bï ya bakic tëkor cïmɛn raan tök bar-thok kaam mëtïïr ka 4 ë guɔ̈k kaŋuan piny.

                              Kaam mec yic alëu bï luɔi apɛi ku apath bï luɔi thïn ɣään luɔi rïŋ ku ajïïth. Kën anɔŋ yic luɔi piny cerïka, ɣään lɔthïn ku la aɣer, ɣään cïtmɛn (ɣöt laror ku ɣöt wɛ̈ɛ̈r alɛ̈ɛ̈th), ɣään cäm ku and määth tap, ku luɔi amaat.

                              Kuɛr aguiɛr-lui ku kɔc cï luɔ̈i alëu bï kaam mec yic anɔŋ yic:

                              • Ɣään luɔi kɔc keya kɔc cï luöi alëu bïk tɔ̈ɔ̈ kaam 1.5m mɛc, na bï rot lëu. Wɛ̈ɛ̈ric aguiɛr luɔi thïn adhil bï ya maɣëëm në wët bï ŋiëc muk kaam mec kɛm kɔc cï luöi piath.
                                • Giɛɛt piny ba kaam mec yic nyuɔth kɛm ɣään luɔi ebën.
                                  • Guir kuer ë ɣään luɔi bï kɔc cï luöi nhiim cë tuɔ̈m kaamken.
                                    • Tëwën kaam ë mec 1.5m kɛm kɔc cï luöi acië rot lëu, keyï tääu macama tedä kedäŋ wën tek kek yic tën bï yen rot lëu në wët bï kërac ë wuɔk cïtmɛn pïu aliiric ye wuɔk thiëi piny tën raan luɔi ku raan luɔi dhiɛl gël. Macama awïc bi dhil ɣeet-nhial apɛi bï pïu caath aliir gëlwei tën ɣɔɔl tedä tïïm ë kɔc cï luöi kɔ̈ɔ̈k cïï kɔŋ dööt acïn
                                      • Luɔi bï raan luɔi naŋ käken/duɔɔtken luɔi.
                                        • Ɣään ë määth tap aɣer, dhil kaam mec yic kɔc ela maath tap luɔi cïmɛn 1.5m mɛcic. Kën alëu bï looi ye luɔi giɛɛt ë loi piny ku tën aye maɣëëm, kɛ cuɔt ɣaan määth tap thok wëi amääth.
                                          • Gël juëc ë kɔc cï luoi bï cië tiit tën leerke ku lɔɔ aɣer në ɣään luɔi ku ɣään abɛ̈k kɔ̈ɔ̈k luɔikä ë tën luɔi aye:
                                            • looi thok peei bï kɔc alɔthïn ku laa aɣer tën ɣään luɔi tëwën bï rot lëu
                                            • looi aguiɛr lathin ku aɣer tën abaŋ cië laac gɔɔt kɔc tëcït bï rot lëu ku lac lɔthin ku aɣer awïc bï lac ya looi
                                            • looi giët piny ba kaam mec yic nyuɔth yen kuer lɔthïn ku laa aɣer
                                          • Na kɔ̈lkɔ̈l cïmɛn kɔ̈lkɔ̈l ye cäp piny tedä ye kën cï ruɔ̈k nhial alui thïn ɣään luɔi, ke gël aliir tën kɔ̈lkɔ̈l të raan luɔi bï la tën raan luɔi dɛ̈ɛ̈t.
                                            • Guir tën cäm arotde tën akutnhïïm luɔi tëna bï rot lëu.
                                              • Ŋic ajuëk tedä dhöl löŋdë ku ɣään cäm tën kɔc cï luöi cïmɛn ɣöt luɔi piööc ku maat tedä ɣön caath.
                                                • Miɔc raan luɔi kuruny nyuc temke yen thïn ɣön-cäm. Tëwën këc yen looi, raan luɔi adhil bï ŋiëc wec apiath ku wuny ɣöncäm kaam luɔi cäm aköl ye akutnhïïm tëkic.
                                                  • Tääu käk gël kaam tarabeth ku kuruc thïn ɣötcäm.
                                                    • Looi tarabeth bï nhom naŋ kɔc karou thïn abaŋ, alëu bï ya kaam cuk looi (rnyai kuruc kɔ̈k), tedɛ̈t kaloi kën tarabeth tekic.
                                                      • Bën abak, ku jäl ku thää lööŋ wën cï ŋiëc looi bë juëc kɔc tëkic.
                                                        • Looi juëk thää bïk kaam luɔi tekic.
                                                          • Juak ɣään luɔi acalcal (anɔŋ yic ɣään laror kuath ku ɣään lɔ̈ɔ̈k) tëna gɔ̈r ba kaam mec tën 1.5m muk.
                                                            • Lel-rot abaŋ ë agen nyuc bï kaam mec tën 1.5m.
                                                              • Juak namba ë ɣään lɔ̈ɔ̈k cin.
                                                                • Juak ɣään wɛ̈ɛ̈r rot, tedä päl kaam lääu yic tën wɛ̈ɛ̈r rot ku looi thää wɛ̈ɛ̈r rot tëwën cï ŋiëc guir apiath.
                                                                  • Dhuɔ̈k kë luɔi piny wët ba kaam thäädɛ̈t cak bë thiöŋ cɔɔl akoric thïn tën ɣöt wɛ̈ɛ̈r ku riit kääŋ thïn.
                                                                    • Waar alanh dëër tën nhial tedä cök-ret, cak abaŋ kaam alanh dëër ku kɛm kääŋ ɣɔ̈ɔ̈ric, ku lɔ̈ɔ̈m akɔ̈lkɔ̈l ba aliɛr dhuɔ̈k piny.
                                                                      • Cak dhöl töŋ wën cï kaam mecic giit piny tën 1.5m.
                                                                        • Looi bï bäny tiit tedä kɔc cï guir bïk dai, aloi ku mukë kaam mec yic, thïn ɣään luɔi, ku lɔ̈ɔ̈k cin ku töc ë cin wälkäm.
                                                                          • Dɛɛt kɔc cï luöi puɔ̈th bïk thiöŋ arabia puɔ̈l tëna bë rot lëu.
                                                                            • Na luɔi tök yen ee loi, ka dhiɛl looi ba kɔc luɔi pääk yic kɛm luɔi yic rou tëna bï rot lëu.
                                                                              • Looi ba keny ya gam tëwën ela keny maɣëëm thïn wët ë tuany COVID-19. Kën adhil bï kërac ë kɔc cï luöi bën tën luɔi ke cï guöp piɔl dhuɔ̈k piny në gɔ̈ɔ̈r wëu.
                                                                                • Looi akutnhïïm ë luɔi akut bï naŋ akutnhïïm kor, ku bï namba ë kɔc wën tëkic dhuɔ̈k piny të raan luɔi töŋ yelui thiäk ke kek etän. Kën adhil bï thiëi piny ë tuäny coronavirus (COVID-19) gëlwei tën na luthïn ɣään luɔi, ku dhuk namba ë kɔc cï luöi wën gɔ̈ɔ̈r lël-rot tën na lël-rot alëu bï wïc ku abï luɔi apiath juakic tën ayï wɛ̈ɛ̈r aguiɛr ë luɔi (cïmɛn pɛ̈ɛ̈kic ë luɔi).
                                                                                  • Record staff positions each day for trace back purposes.
                                                                                    • Guir dhöl jam aluöt bï riɛl kën wïc juak tën muɔ̈k kaam mecic ku kuɛɛr kɔ̈k gël. Ayï rɔ̈ɔ̈m ye tïŋ nyïn tedä piööc alëu bë puöl tedä temkɔ̈u.
                                                                                      • Looi jam wek akut luɔi mac tuc ɣötic, aluïït ku aliir ɣötic bïk ɣään luɔi cɔl aluïït apɛidït bïk kɔc cï luöi kony ee rɔ̈ɔ̈mke wuɔk tuany.
                                                                                        • Aluïïtdït aliir dhil eya bï keloi thïn ɣään luɔi raan-luɔi cïtmɛn tën wɛɛr cök ku ɣään lɔ̈ɔ̈k bïk ɣäänkë yic naŋ allir ku leer bï ayï kërac dhuɔ̈k piny etän.

                                                                                          Na kuɛɛr kaam mecic yam acï looi tën pialwëi ku cïn-kërac, ke kcɔ cï luöi adhil bïk kërac ebën tiit wei në looi eya.

                                                                                          Adeŋ DHHS ku Akutnhom Akuma Kɔc Australia ë Pialwëi anɔŋ athör ku kääŋ kɔ̈ɔ̈k ebën wïc bï jääŋ piööc alɔŋ tuany coronavirus (COVID-19). Käk alëu bï keek täu thïn të ɣään nyïn-raan ebën lui thïn (tën cïmɛn ɣään lɔthïn tën luɔi).

                                                                                          Cïmɛn tën luöi kaam mɛcic

                                                                                          Arac

                                                                                          Kɔc cï luɔ̈I anɔŋ kaam mec yic cïtmɛn 1.5 akuën cök ë kɛmken, alɔŋ ku alɔŋ tedä ke welnhom tën ɣään luɔi.

                                                                                          Employees are within 1.5 metres of one another, side by side or facing workstations.

                                                                                          Apiath

                                                                                          Kääŋ gëlwei cïmɛn käk atëkic, atek kɔc cï luɔ̈I yic tën kɔc kɔ̈kkä.

                                                                                          Kääŋ atëkic adhil wïc bï keek cökpiny bïk thöŋke tën luɔi tedä ke aduɔɔt kɔ̈ɔ̈k luɔi.

                                                                                          Employees are spaced at least 1.5 metres apart, not facing one another.  Other configurations may be used to achieve similar distancing between employees.

                                                                                          Apiath

                                                                                          Kɔc cï luɔ̈i atekic kaam cïmɛn 1.5 akuën arot, ku acï daai röt.

                                                                                          Kuɛɛr kɔ̈ɔ̈k guir adhil bëloi bï ke kääm thöŋke kaam mɛcic loi kɛm kɔc cï luöi.

                                                                                          Physical barriers such as partitions, separate employees from each other.  Partitions may need to be adjusted to integrate with the processing line or other manufacturing equipment.

                                                                                          Apiath

                                                                                          Kääŋ atëkic mɛc cïmɛn atëkic ebën, kɔc cï luöi päkic ye kɛmken.

                                                                                          Käk atëkic adhil bïk wïc cökpiny ku bï lui ke tën luɔi tedä ke aduɔ̈ɔ̈t kɔ̈ɔ̈k luɔi, agut ën wïc kɔc cï luöi loiloi lɛloi thïn wën temrot kɛmken.

                                                                                          Tën loiloi wen looike kɔc tuumnhom, kë kɔc cï luöi daai röt abaŋ dɛ̈ɛ̈t, ke atëkic alëu bï cökpiny bï kɔc cï luöi tiit kaam pɛ̈ɛ̈l yen kääŋ bïk la cïlic.

                                                                                          Image shows employees needing to work in tandem and positions of partitions as recommended.

                                                                                          Kääŋ: thuraa käk anɔŋ lɔn cï kek lɔ̈ɔ̈m tën akut United States Cilic ë Gël Tuany ku Bëën (Center for Diseases and Prevention (CDC)), Tuany Coronavirus 2019 (COVID-19), Rïŋ ku Akut Luɔidut Ajïïthand (Poultry Packing Industry): ku luɔi nyuth tënn CDC ku aguiɛr ë Occupational Health and Safety Administration (OHSA).

                                                                                          Acalcal

                                                                                          Wëc piny

                                                                                          Kaaŋ gɔɔt ebën ku kuat käk gɔɔt nhïïm. Wëc piny e kuer töŋdä wën kɔ̈m tuany wuɔk nyai.

                                                                                          Buɔth wëët ë DHHS abaŋ wëc – tïŋ wɛrɛŋ 'Wëc ku wuöny piny bï wuɔk tuany COVID-19 dhuɔ̈k piny' abaŋ Aguiɛr Tëjäriɛ DHHS ku akutnhom tuany coronavirus (COVID-19).

                                                                                          Wëc alëu bï juakic looi aluöt, agut tën thök ë luɔi. Dëët maat thïn:

                                                                                          • Looi ba käk gɔɔt nhïïm aluöt wec ku wuny keek wälkäm apiɛth tedä wälkäm wuny ebën.
                                                                                            • Wec ku wuny kääŋ ŋɛk gɔɔt aluöt thïn ɣään luɔi cïmɛn kubaai ku telepun.
                                                                                              • Wec buut/waar cök ku ɣään lɔ̈ɔ̈k (agut ɣöth-ɣɔ̈ɔ̈ric) ciën lööŋdït tökic.
                                                                                                • Ɣään luɔi cïtmɛn muɔlic, ɣääncäm, ɣään laac rëër ,ɣöt wɛ̈ɛ̈r, ɣään laror, ɣään laak, pïïu ku mäkäna alëu bë kek wec ku wuny wälkäm ku aluöt ë wëc piny kën alëu bï juak.

                                                                                                  Juak wëc ku acalcal gël wën dhil wïc naŋ:

                                                                                                  • Looi bï kääŋ wec nhïïm apiath tëna ayï raan luɔi thiëi athorthor piny (cïmɛn tïïm, ɣɔɔl tedä ke ŋɔ̈ɔ̈k).
                                                                                                    • Looi bï kɔc piny wec ya cieŋ gëlop ku buɔth lööŋ luel aguiɛr-lui tën luɔi ë PPE. Cïmɛn, kɔc cï luöi adhil bï wïc käk nyin tiit tëwën looi wälkäm nök. Tëwën bï rot lëu, lɔɔk cin athabun ku pïïu në wëc cök ciën tedä, ku na lɔ̈ɔ̈k acï rot bë lëu, wuny cin wälkäm wën nɛŋic mäu.
                                                                                                      • Looi wälkäm cin luthïn tën ɣään luɔi.
                                                                                                        • Looi diany anyuɔn thiäk thok apiath tëwën lacök tën kɔc cï luöi anyuɔn acuat wei kerac cïmɛn madil wuɔny të cïgääu në luɔi cökciën.
                                                                                                          • Gam wälkäm cin nɔŋ yic mäu tën kɔc cï luöi bï kek cuɔthke cin cuɛtwei ë kërac cökcien.
                                                                                                            • Tëwën kɔc cï luöi ’alɛ̈ɛ̈th luɔi aye lɔɔk alɔŋ tën luɔi, kuɛɛr lacök alëu bë luthïn ku bɛr-tïŋ bï ŋiëc luɔide ŋic apiath.
                                                                                                              • Looi juëk luɔi ë aliir (aɣer) piath ku dhuɔ̈k luɔi ë aliir caath-ɣään lac luɔi.

                                                                                                                Tën gɔ̈r yï wël alɔŋ wëc, tïŋ athöör abaŋ 'Wec ku wuny kääŋ wälkäm bï wuɔk ë tuany COVID-19 ' abaŋ Tëjäriɛ DHHS ku and industry coronavirus disease (COVID-19).

                                                                                                                Lawic raan luɔi

                                                                                                                Looi bï kɔc cï luɔ̈i ebën alɔŋ luɔi lawic puɔth, anɔŋ yic:

                                                                                                                • Lɔ̈ɔ̈k cin ebën aluöt ye athabun ku piiu tën abaŋ kor digikga 20, agut tueŋ ku cäm ciën ku laa tën laror
                                                                                                                  • Kuum ɣɔɔl ku tïïm yï kɔr tedä madil
                                                                                                                    • Päl gɔ̈ɔ̈t nyïn, wum ku thok
                                                                                                                      • Tën cïgääu cuat ë madil wuɔ̈ny wei tën diany anyuɔn ku waak cin
                                                                                                                        • Wuny cin wälkäm-cin nɔŋic mäu
                                                                                                                          • Wec ku wuny kääŋ nhïïm wälkäm ku rɔ̈ɔ̈m aduɔɔt ë luɔi cökciën
                                                                                                                            • Looi rɔ̈ɔ̈m wek kɔc kɔ̈k bï yic kur, agut dɔ̈m cin

                                                                                                                              Aguiɛr-lui alëu bë ɣään lɔ̈ɔ̈k tën kɔc cï luöi adhil bï naŋ ɣöt juëc tën lawic piath agut piiu lɔ̈ɔ̈k, ku bïï ë athabun, piiu, wereŋ-töŋ madil wuɔ̈ny cin tedä mäkäna thiäŋ cin ku wereŋ laror. Käk adhil bï keek wec bïk calcal, tɔ̈ɔ̈u kek apiath ku luɔi cï guir apɛi.

                                                                                                                              Aguiɛr-lui alëu eya gam wälkäm cin wën nɔŋ yic mäu tën 60% mäu na athabun ku piiu acië luthin të cïgääu. Wälkäm cin alëu bï ke täu ɣään luɔi yic bɛ̈ lawic cin looi apiath. Na lëu rot, kuany tën wälkäm cin wën cë-gɔɔt.

                                                                                                                              Aguiɛr-lui alëu eya gam kuɛɛr kɔ̈ɔ̈k bï lawic ŋɛk cuɛt-tueŋ, cïmɛn:

                                                                                                                              • Cak kë kaam lööŋ kor tën aguiɛr raan luɔi bï juëk rot lɔ̈ɔ̈k cin aluöt tën raan luɔi cɔl adït
                                                                                                                                • Juak kaam luɔi emɛn bï kɔc cï luöi puɔ̈l bïk buɔ̈thic kuɛɛr lawic looi
                                                                                                                                  • Gaam madil ku acin-gɔ̈ɔ̈t kërac (c.m riit-cök) tën kɔc cï luɔ̈i në luɔi
                                                                                                                                    • piööc kɔc luɔi wën cigarettes ku tap cië math (smokeless tobacco) alëu bela juëc rɔ̈ɔ̈m kɛm wuɔk cin ku thok ku näk luɔi käk adhil bï kërac ë luaŋ dhuɔ̈k piny.
                                                                                                                                      • piööc kɔc luɔi bï cïk rɔ̈ɔ̈m kääŋ cïmɛn magɔ̈rɔ̈k dëk tedä cigarettes(tap)
                                                                                                                                        • dhuɔ̈k namba ë ɣään gɔɔt tën kɔc cï luöi, cïmɛn ye nyiëŋ thok lɔɔ aɣer ɣötic piny ke ɣɔ̈ɔ̈r tëwën piɛthcök

                                                                                                                                          Kɔc luɔi alëu bï kek piöc bïk gɔ̈ɔ̈t nyïnken puɔ̈l, agut nyïn yic, wum ku thok keppɛ̈c aɣët të cïk naŋ lɔ̈ɔ̈k cin apiath tëwën cï ke luɔi thööl ku/tedä ke cïen tën cï käken tiit-rot nyai -personal protective equipment (PPE).

                                                                                                                                          Käk tiitrot - Personal protective equipment (PPE)

                                                                                                                                          PPE ee kedäŋ tiit-rot ë lɔ̈k jal looi ciën.

                                                                                                                                          Thïn kɔ̈ɔ̈k cï looi ebën yic, wët kërac ë wuɔk rɔ̈ɔ̈m ke piiu caath aliiric ciën gël tɔ̈u nhial yic (anɔŋ kaam mec ku luɔi ë kääŋ atëkic) anɛŋ gɛ̈m ku luɔide tedä ace lac looi, alanh-thok piɛth tedä kön-kuum nyin awïc bï looi. Cïmɛn, ɣään luɔi kɔ̈k (c.m. ɣään näk/tëmröl piny) thïn kedäŋ thɛɛric tedä ɣään luɔi cï kuɔ̈c looi adhil, thïn kaam ciekic, acï luɔi kaam mecic ku käk atëk bïk theec pïïu nhial/ lönypiny gël(cïmɛn ɣɔɔl ku tïïm).  

                                                                                                                                          Alanh-thok agut kën yäkyäk (wën luɔ̈ike kɔc ë Australia/New Zealand Aguiɛr abaŋ kääŋ tiit yäkyäk (AS/NZS 1716:2012) tedä yen athööŋ kek) ku alɛ̈ɛ̈th-thok rët, ŋic alɛ̈ɛ̈th-thok rët abï juëc ku käk yäkyäk alëu bï kek tɔ̈ɔ̈u tën kuɛɛr pialwëi ŋic-luɔi apɛidït.

                                                                                                                                          Tëwën PPE (cïmɛn alanh-thok tedä kön-kuum nyin) ee yen ŋɔ̈ɔ̈th ke kuer gël:

                                                                                                                                          • aguiɛr-lui adhil bï looi bɛ̈naŋ käk tiit-rot PPE wën luthïn juëc ku aye guɔ lac yök apɛi
                                                                                                                                            • piööc tën luöi yen ku muɔ̈k ë käk tiitrot- PPE wën gɔ̈r bï ke gam, ku kek tïŋ lɔn yen ee alui apiath
                                                                                                                                              • alɛ̈ɛ̈th-thok cuat wei alëu bï keek piɛɛr wei ë kaam lööŋ cökciën
                                                                                                                                                • Alɛ̈ɛ̈th-thok cië cuat wei awïc bï keek lɔɔk apiath ku tɔ̈u tëwën lɔɔr yï lööŋ
                                                                                                                                                  • Kön-kum nyin tedä kën tiit nyin ee cieŋ aluöt adhil bï lɔɔk apiath ku miɔc guöp wälkäm tën cï yen cieŋ

                                                                                                                                                    Akutnhïïm kuɛ̈th kääŋ, Akutnhïïm luɔi ku Këmaan neem bën ɣään luɔi

                                                                                                                                                    • Anëëm wën cï maɣëëm tën luɔi alëu bï kede tëmkɔ̈u tedä cuɔt kaam nëëm tueŋ.
                                                                                                                                                      • Cuöt namba ë kɔc cï luöi wën looi leer kääŋ ku akutnhiim luɔi tëcït të bï rot lëu.
                                                                                                                                                        • Kɔc kuëth ku akutnhiim luɔi kɔ̈ɔ̈k wën gɔ̈r bïk bën tën luɔi, bï beer-piny bën looi tedä guir loiloi tedä looi kääŋ piɛth kɔ̈ɔ̈k alëu bï gäm anyuth lacök apɛi ë kääŋ gɔ̈ɔ̈r kaam luu keek thïn tën luɔi.
                                                                                                                                                          • Looi bï ɣään lɔ̈ɔ̈kcin tedä na cï rot lëu, kë wälkäm cin nɔŋic mäu, ee kën tɔ̈thïn tën kɔc cï luöi ciën muɔ̈k kääŋ lɛɛr.
                                                                                                                                                            • Nëëm thuɔk kääŋ lɛɛr ku aguiɛr-luɔi bï rëër thurumbil yic ku looi kuɛɛr piŋ cimɛn mabaal telepun bïk kek ajam ke kɔc cï luɔi tëwën bï rot lëu.
                                                                                                                                                              • Nëëm raan kuɛ̈th kääŋ lɛɛr ku aguiɛt-luɔi alëu bik wälkäm cïn nɔŋic mäu täc tueŋ kaam këc yen kedäŋ guɔ lɛɛr.
                                                                                                                                                                • looi, ku thiëc kɔc kuɛ̈th kääŋ ɣääth ku aguiɛr-luɔi beloi, wɛrɛŋ luɔi mäkänic tëwën bï rot lëu, cuöt kaam rɔ̈ɔ̈m yic. Tëwën bï rot lëu, guir dhöldɛ̈t bïn wïc thɛɛny. Cɔɔl nyuɔth, tïŋ lɔn adï imeel tedä thura ë cï tääu tedä kääŋ këc tääu alëu bï ke gam keye ŋic ë leer kääŋ tedä mɛɛtic (tëcït të ben rot looi).

                                                                                                                                                                  Jam ku pïïr raan luɔi

                                                                                                                                                                  Aguiɛr-lui adhil jam kek kɔc cï luöi kk HSRs (na nɛŋ ayi), alɔŋ käk thiäk ke pialwëi ku cïn-kërac wën cïëth ke jɔ̈ɔ̈r, tedä aye cït kën bï keek jɔ̈ɔ̈r, keya tëcït  wët ben rot lëu looi. Aguiɛr-lui alëu eya:

                                                                                                                                                                  • bï gɛm wël yam tën kɔc cï luöi ebën thïn kuer lëu bï keek deetic (c.m thïn thuɔŋ adönyden), ku thïn kuɛr juëc yic (c.m imeel, athör, jam), agut kɔc cï luöi cï keny, aguiɛr-luɔi ku Kɔc luɔi bakic
                                                                                                                                                                    • looi bï naŋ aguiɛr luthin tën wɛ̈ɛ̈r kɔc luɔi tëwën maɣeem

                                                                                                                                                                      Loiloi lööŋ

                                                                                                                                                                      Aguiɛr-lui anɔŋ loiloi ye kuerë OHS Act, wën yen määtic lɔn keek adhil, keya alëu bï looi:

                                                                                                                                                                      • gam ku muk tën luɔi apiath ku cïn kërac tën pial ë kɔc cï luöi ku akutnhïïm aguiɛr-luoi
                                                                                                                                                                        • gam ɣääm juëc tën pïïr ë kɔc cï luöi ku akutnhïïm aguiɛr-luoi
                                                                                                                                                                          • gam wël, anyuth, piööc tedä tïŋ tën kɔc cï luöi ku akutnhïïm aguiɛr-luöi cïtmɛn ee yen maɣëëm tën kɔc ë londen looi wën ee pial ku cin-kërac tën pialwëi
                                                                                                                                                                            • tïŋ pial ë kɔc cï luöi ë aguiɛr-lui
                                                                                                                                                                              • tïŋ käk jɔ̈ɔ̈r tën ayï ɣään luɔi ye kuer aguiɛr-lui ee muk guir ku gël
                                                                                                                                                                                • gam wël diɛr pialwëi ku cïn-kërac tën kɔc cï luöi, agut (tëwën lacök) thïn thok kɔ̈ɔ̈k tën Duŋgëlith
                                                                                                                                                                                  • looi lɔn kɔc kɔ̈ɔ̈k tën kɔc cï luöi ë aguɛr-lui acïn rɔ̈ɔ̈m kek kërac tën pialwëi tedä cïn-keräc bää nhial tën guir ë looi ë aguiɛr-lui
                                                                                                                                                                                    • jam wek kɔc cï luöi ku HSRs, na nɛŋ ayï, abaŋ käk thiäk tën pialwëi tedä cïn-kërac wën ciëth ke jɔ̈ɔ̈r keek, tedä aye cït kën bï keek jɔ̈ɔ̈r

                                                                                                                                                                                      Raan wën looi guir tedä gël ë ɣään luɔi adhil bï ŋic, keya alëu bï looi, lɔn ɣään luɔi ku kuer ë lɔthïn ku lɔɔ aɣer ka puɔl ku acïn kërac thïn tën pialwëi.

                                                                                                                                                                                      Aguiɛr-lui eya anɔŋ loiloi yë kuer OHS Act, wën anɔŋ yic lɔn keek adhil:

                                                                                                                                                                                      • lɔ̈ɔ̈m muɔ̈k lacök tën pialwëi ku cïn-kërac den
                                                                                                                                                                                        • lɔ̈ɔ̈m muɔ̈k lacök tën pialwëi ku cïn-kërac ë kɔc wën cï dhiɛ̈l jɔ̈ɔ̈r ye luɔi aguiɛr-lui tedä ke nyiɛ̈ŋ wei të luɔi
                                                                                                                                                                                          • määt wek aguiɛrden lui kek athëëk tën ayï luɔi cïk lɔ̈ɔ̈m ye aguiɛr-lui bï rɔ̈ɔ̈mke kedäŋ wïc lööŋ ye tedä kuer luɔi ë OHS Act

                                                                                                                                                                                            References

                                                                                                                                                                                            United States Centers for Disease Control and Prevention (CDC), Coronavirus Disease 2019 (COVID-19), Meat and Poultry Packing Industry: Interim Guidance from CDC and the Occupational Health and Safety Administration (OHSA).