Pëën ku guir ë wuɔk tuany coronavirus (COVID-19) thïn pan-akïm ku akutnhom kuɔny cieŋ

Wël alɔŋ aguiɛr kërac ë wuɔk tën tuany COVID-19 thïn aguiɛr pan akiim ku ce-pan akiim, naŋ yic käk raan tuany ɣääc.

Kuer ë 4 gël acï looi thïn metropolitan Melbourne ku kuer ë 3 gël thïn bëi aɣer ë Victoria

Tëwën cï kuɛr ë 4 'Rëër Baai' gël looi thïn, aluike aguiɛrdun ye ɣään luɔi adhil bï këwic bɛ̈loi:

  • Thiäk tën luɔi
    • Rëër tën luɔi kɛɛ liɛpthok alëu bï thööl aguiɛr ë pialwëi në tuany COVID
      • Aluike tën gël luɔi ebën tedä kewïc aguiɛr-luɔi bï kek dhiɛl looi ebën.

        Gël käk adhil bï keek abɛɛrpiny tën ayï thää. Yïn adhil bïk rëërke käk emɛne kek ayï wɛ̈ɛ̈r ebën tën aguiɛr luɔidu.

        Guir Pial-guöp ë tuany COVID 19

        Yen ee gaanun tën ayï ɣään luɔi wën ŋɔt alui ye kuer ë 4 'Rëër Baai' gël ba naŋ aguiɛr ë tuany COVID 19. Tën ɣään luɔi wën ŋɔt alui ye kuer ë 3 'Rëër Baai' gël yen ee cï luel ba naŋ aguiɛr ë tuany COVID 19.

        Aguiɛr ë tuany COVID 19 tëjäriɛ kuɔny bï käk wïc ebën yök në dhöl gɛ̈m luɔi ye Bënydït Pialwëi ë Kɔc Victoria (the Victorian Chief Health Officer (CHO)).

        Tëjäriɛ Victoria anɔŋ wel abaŋ aguiɛr COVID, athörwël ku anyuth.

        Ekëdï bɛn käkkiën OHS looi ye gël?

        Acïn wɛ̈ɛ̈r tën käku kuer ëere is Occupational Health ku Safety Act 2004 (OHS Act) ku Occupational Health ku Safety Regulations 2017 (Lööŋ ë OHS) cïtmɛn luɔi ë gël.

        Luɔi aguiɛr wɛrɛŋ ë tuany COVID abaŋ ë luɔi ë guir pialwëi ë luoi, keya anɔŋ aguiɛr ë tuany COVID ku theek kuɛr CHO wën cie yen dhöl wïc yïn ke buɔ̈thic në luɔidu kuer OHS Act ku gaanun ë OHS.

        Yïn adhil ba ayï kuɛr pialwëi buɔ̈th yic wën luike tën ekëdï tën bï tëjäriɛdu adhil lui thïn ku jal ŋic lɔn yïn käk wïc dhiɛl looi në kuer OHS Act. Kɔc cï luöi eya adhil loiloi ken theek ye kuer aguiɛr ë OHS Act.

        Gɔ̈l kedäŋ cök

        Akölnin 16 Akönythii 2020 ke Akuma Kɔc ë Victoria cï gë ë kërɛc cï tuöl luel thïn Victoria, bï kuɔny thiëi piny ë tuany coronavirus (COVID-19) dhuɔ̈k piny.

        Namba ë wuɔk/luaŋ tuany coronavirus (COVID-19) cï yök thïn Australia ee lɔ̈ɔ̈k ajuak rot apɛi . Kën cï rot looi ë waar apɛidït.

        Wuɔ̈k/luaŋ ë tuany coronavirus (COVID-19) alëu bï tuany kor ɣeet tuany rɛcdït yäkyäk. Kïït yeŋïc ë tuany coronavirus (COVID-19) aye:

        • Atuɔ̈c
          • Wiir tedä awany
            • Ɣɔɔl
              • Rem-röl
                • Wëi ë yic riɛl apɛi
                  • Juän wum
                    • Määr ë ŋör ë kedäŋ

                      Kɔc cï luöi thïn pan akiimkor ku akutnhom kuɔny cieŋ naŋ këracdït ë wuɔk tuany coronavirus (COVID-19). Kɔc cï luöi käk acït kë bɛ̈ɛ̈n bïk thiäk kek kɔc tuany ku kɔc luɔi thïn ɣään-luɔi ku thïn bëi kɔc yic ku erin keek alui thïn ɣäändït luɔi käraba.

                      Aguiɛr-lui anɔŋ luɔi yekï gam ku mukë, keya alëu bï ya luɔi piath, ɣään luɔi lɔn puɔl  ku cïn-kërac tën pial ë kɔc cï luöi. Kën anɔŋ yic pëën kërac tën pialwëi, ku anɔŋ yic liäpnhom ku cïnkërac thiäk kek rɔ̈ɔ̈m wuɔk tën tuany coronavirus (COVID-19) keloi ë gɛm pial guöp ku kuɔny loiloi ciɛŋ thïn kääŋ emɛne.

                      Kɔc cï luöi anɔŋ luɔi bïk lɔ̈ɔ̈m yeŋïc muɔ̈k ë këden ku pial ku cïnkërac kɔ̈ɔ̈k luthïn ɣäänluoi ku mɛɛtkë aguiɛr luiken abaŋ ayï luɔi keek lɔ̈ɔ̈m bïk theek ke OHS Act tedä Lööŋ.

                      Wël kɔ̈ɔ̈k alɔŋ kääŋ gɔ̈ɔ̈r tën aguiɛr-lui ku raan luɔi yen ee kën cï looi piny (tïŋ loiloi gaanun).

                      Notifiable incidents and coronavirus (COVID-19)

                      From 28 July 2020 new temporary regulations under the Occupational Health and Safety Act 2004 specify when employers and self-employed persons must notify WorkSafe of a confirmed diagnosis of coronavirus (COVID-19) in the workplace. For more information see the guidance Notifiable incidents involving coronavirus (COVID-19).

                      Ŋic kërac tën pialwëi thïn Pan akiimkor ku akutnhom kuɔi cieŋ

                      Aguiɛr-lui adhil bï ŋic kuer ë kërac tën pial ë kɔc cï luöi tën wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19) tëden ɣään luɔi, anɔŋ yic tëwën ë muɔ̈k gam thïn kɔc ee bëi. Kën adhil bï looi thïn alɔŋ jam kek kɔc nyïnke pialwëi ku cïnkërac (health and safety representatives (HSRs)) ku kɔc cï luöi.

                      Loiloi kɔ̈ɔ̈k wën dhil bïk kërac ë wuɔk tën tuany coronavirus alëu bï yic naŋ:

                      • Gam muɔ̈k ciëth tedä kuɔny tën kɔc wën dɛkpiöu tedä ke yök wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19).
                        • Cääth kɔc kek dakpiöu tedä acï yök kecï wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19).
                          • Luɔi wuɔk tën kɔc cï luöi wën dhil naŋ rɔ̈ɔ̈mke kɔc dɛkpiöu tedä acï yök ke cï wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19) tën kɔc kɔ̈ɔ̈k wën cï luöi.
                            • Luɔi kuɛɛr – aerosol looi (c.m thuur aliëk, lïthïk aröl, kën-cïn tetök, yïlac aliir wum, aluïn-cin tueŋ në tɛ̈u lïthïk, pïïr yäkyäk, luɔi atuɔ̈r wum, miit, luɔi miët aliir) abaŋ kɔc wën dɛkpiöu tedä yök wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19).
                              • Athëm ë kɔc wën nyoth kïït lui kek wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19).
                                • Wec aduɔɔt luɔi akïïmke kɔc dakpiöu tedä yökë wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19).
                                  • Kɔc wec piny, raan luɔi baai tedä kɔc bën neem wën lɔɔk ɣöt ë kɔc kek dɛkpiöu tedä yök wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19) .
                                    • Wec pɛɛl, aduuk tedä kääŋ kɔ̈ɔ̈k ye kɔc ke dɛkpiöu tedä yök wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19).
                                      • Wec ɣööt ku ɣään jääŋ tëwën dakpiɔ̈th tedä yök wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19) wën cï rot looi.
                                        • Abï rët ciɛl ɣään tëwën kɔcke dakpiɔ̈th tedä yök wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19) aye tën (c.m ɣään luɔi, guuk ebën, ɣöt tiit, cafeterias (muɔl thiäk), ɣään ë aguiɛr ciɛŋ lac tïŋ ebën).
                                          • Kɔ̈ɔ̈lnhom ë käk tïŋ yäkyäk ë kɔc ke dakpiöu tedä yök wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19).
                                            • Lɔ̈ɔ̈m loiloi wën nɔŋ yic rɔ̈ɔ̈m ebën wek kɔc ye dakpiöu tedä yök wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19).
                                              • Muk ë wuɔk kërac tedä kääŋ tiit-rot (personal protective equipment (PPE)), wën nɔŋ këloi ye raan luɔi muɔ̈k tën kɔc ke dakpiöu tedä yök wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19).

                                                Aguiɛr-lui eya ŋic lɔn nɛŋ yen kërac juak röt ë tuany coronavirus (COVID-19), adeŋ yic:

                                                • Aguiɛr thör ku gɔ̈ɔ̈th (kadhie thiln ɣään luɔi ku thïn ɣään luɔi tëwën raan luɔi adhil cieŋ alɛ̈th ciec), wët kuɔ̈c luɔi tën-luɔi, wɛ̈ɛ̈r rot wël apɛi, juak ɣään luɔi, luɔi ë akuma gël ku riöc jääŋ alɔŋ ë tuany coronavirus (COVID-19).
                                                  • Guöp dak, këloi ë juëk ɣään-luɔi, lïk kuɛɛr kɔc luɔi, maat tedä luɔi baair yic ku kɔ̈ɔ̈k yaaŋ.
                                                    • Arɛm, luɔi ë kërac - vicarious trauma, juak ɣään luɔi ku latueŋ kuɛɛr ë luɔi rilic
                                                      • Luthïn ë bïï, cïtmɛn kën tiit-rot (PPE) tedä aduɔɔt wëc.
                                                        • Ɣään luɔi ku kur piööc, anɔŋ yic wɛ̈ɛ̈ric tën aguiɛr luɔi tedä loiloi apath wën cï lɔ̈ɔ̈m ye raan luɔi.
                                                          • Luɔi ë kedäŋ tiit-rot (PPE) thïn ɣään luɔi (cimɛn ɣääth ë kɔc tuany bëi yic, lui kɔc tuany yïlac piny ë teden cieŋ).
                                                            • Käk tiitrot-PPE acï rac ye kääŋ ë këdäŋ rac ebën (c.m. lanh akiim thurumbil tuany acï dɔɔm tedä retic thïn yomdït apɛi).

                                                              Gël kërac ebën tën pialwëi

                                                              Tënɔ luu kërac tën pialwëi, agut pialwëi alɔŋ tuany tɛ̈tɛ̈k, etïŋ tën ɣään luɔi, aguiɛr-lui adhil, keya alëu bï ya luɔi lacök, nyai kërac. Tëwën cië yen rot bï lëu bɛ̈ kërac nyai, yen adhil bï gël, keya kën lëu bï looi apiath.

                                                              Aguiɛr-lui eya anɔŋ luɔi bï jam këk kɔc cï luöi ku kɔc nyinde pialwëi ku cïn-kërac (health and safety representatives (HSRs)) (na nɛŋ ayï), abaŋ käk thiäk ke tën pialwëi ku cïn-kërac wën jɔ̈ɔ̈r tedä acït kën bï keek jɔ̈ɔ̈r .

                                                              Kën anɔŋic jam alɔŋ kääŋ rɛc tedä kërac tën wëi, ku tɛ̈ktɛ̈k alɔŋ ekëdi tën bï gël kërac thiäk kek tuany coronavirus (COVID-19) (c.m. lui tedɛ̈t tën ɣään luɔi ë luöt, kuɛɛr tën guir tuany kɔc).

                                                              Kuat ë kuɛɛr gël wïc alɔŋ tën ë kërac wën luthïn ku lacök ë gël ebën tën ɣään-töŋ luɔi, agut ɣään luɔi ŋɛk ebën.

                                                              Kuɛɛr gël adhil bï yic naŋ

                                                              Aguiɛr ë luɔi ebën

                                                              • Luɔike aguiɛr akutnhom bï gɔ̈ɔ̈r thïn këwïc keye luɔi ë tuany coronavirus (COVID-19) ku anɛŋ yic aguiɛr ku luɔi ë kuɛɛr gël tën pëën kërac wuɔk tën kɔc cï luöi. Aguiɛr käk alëu bë guir thïn cïtmɛn cï gäm ye wëët (the Department of Health and Human Services (DHHS) tuany coronavirus (COVID-19) wɛpthait (tïŋ anuët lupiny).
                                                                • Looi aguiɛr ɣaään-luɔi wën teet gël bï guir looi thïn luɔi ë bëën tuany (c.g lël-rot ë acieŋ ebën, luɔi ë ɣöt laak ku ɣään muɔl luɔi), thin thööŋ kek wëët cï gam ye DHHS.
                                                                  • Pëën rɔ̈ɔ̈m wek kɔc cë maɣëëm ke dakpiöu tedä yökë cï wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19) (c.m luɔi tïŋ telepun yic cï lɛɛr apiath tën ɣään luɔi, jam telepun).
                                                                    • Kërac luɔi bï thuɔ̈kpiny ë ɣään wuɔk ye tëkic akutnhïïm muk dakpiöu ku wuɔk cï yök ë tuany coronavirus (COVID-19).
                                                                      • Looi wuɔk bï kur ye lui kɔc bï luöi thïn tetöŋ luɔi tedä ɣään-luɔi tën lon-tök.
                                                                        • Looi wuɔk thïn bï kur në aguiɛr muɔ̈k-baai yic ye lui raan tuany tedä kɔc luɔi tën raan luɔi töŋ tën lon-tök.
                                                                          • Looi kuɛɛr kaam rëër mec thïn aguiɛr ɣään luɔi yic ebën, agut pan-akiim ku aguiɛr cië-pan akïm ,kaam thɔn kedäŋ, akëc dööt, nëëm baai ku tïŋ pïïr.
                                                                            • Wëët lawic tën raan luɔi bï ŋic lɔn keek acï lëub bïk la tën luɔi tëwën cï kek puɔl.
                                                                              • Tïŋ pial el kɔc luɔi ku bïk lac kony thïn ŋïc ë dakpiöu wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19) bɛ̈ tekpiny wuɛk pëën.
                                                                                • Ŋic bï aguier latueŋ luɔi tëjäriɛ tɔ̈thin tën kɔc luɔi cï ya rëër wei në luɔi yic, agut nyuth apiath ku lëk-piööc ŋic tën kɔc luɔi wën ben ɣääth tëden luɔi aɣer ë ɣään keen luɔi abɛc.

                                                                                  Lɔɔr tën wël DHHS wepthäit tën loiloi pialwëi nɔŋ yic aduɔ̈ɔ̈t luɔi ebën wën dhil bïk kony alɔ ŋaguiɛr ku aguiɛr luɔi apiath ë luoi.

                                                                                  Ɣään ku piny luɔi

                                                                                  • Waar piny luɔi bï rɔ̈ɔ̈m kɔc wën cï maɣëëm pëën dakpiöu tedä yök ë tuany coronavirus (COVID-19) (c.m. ɣään luɔi cï guir, käk gël tën ɣään luur, ɣään lɔthïn ku la aɣer tën kɔc ke dakpiöu tedä yökë tuany coronavirus (COVID-19).
                                                                                    • Gam ku luɔi ë ɣään luɔi tedä kääŋ (c.m.ɣään lɔ̈ɔ̈k cin ke athabun ku madil cin, wälkäm cin wën nɔŋ tën 60 mäu, pïïu wuëny tën wuöny/wec) bï kɔc cï luöi puɔ̈l bïk luɔi calcal muk luɔi apɛidït.
                                                                                      • Päl rɔ̈ɔ̈m ë telepun, tarabeth,mäktäb, muol tedä aduɔɔt kɔ̈ɔ̈k luɔi ku kääŋ.
                                                                                        • Luɔi ku guiɛr ë ɣään luɔi aluöt apɛidït.
                                                                                          • Luɔi aguiɛr anyuɔn apiath, agut tën cuɛtwei puɔth ë käk tiitrot acï wuɔk/luaŋ-PPE.
                                                                                            • Miɔc kɔc cï luöi thää bïk lɔɔk ku waarkë alɛ̈ɛ̈thken tën thööl ë luɔiden.
                                                                                              • Ŋic kɔc cï luöi ebën anɔŋ yök ɣään cë wec ku apiath tën lööŋ cäm.

                                                                                                KÄK TIITROT -PPE

                                                                                                • Gam käk tiitrot PPE lɔn ee path tën dhök ë kërac thiäk kek luɔi, thïn cïtmɛn anyuth DHHS tën loiloi pialwëi ku akïïm ebën (anuet lupiny). Wël, kuer nyuth ku piööc adhil bï gam ku alëu bï wëlkë maat thïn alɔŋ yeŋö käk tiitrot-PPE ee kewïc, ekëdï tën piɛth bï luöi yen, ekëdi tën piɛth bï kedäŋ nyai ku ekëdi tën bï ye cuat ë wei citmɛn nyuth ë DHHS.
                                                                                                  • Ŋic ayï gɛm käk tiitrot - PPE ee looi tën ɣään luɔi.
                                                                                                    • Gam alɛ̈ɛ̈th tën kɔc cï luöi ba ruɔ̈k të luɔi bï kërac ë wuɔk ë lɛ̈ɛ̈th dhuök piny kaam cääth ku jal baai ku dhuɔ̈k kërac ë luɔi thör tëwën keny.
                                                                                                      • Gam ɣään juëc tën kɔc cï luöi bï nyai apiath ku cuat ë käk tiitrot ku alɛ̈ɛ̈th cï wuɔk.
                                                                                                        • Gam loiloi lɔ̈ɔ̈k kääŋ tën kɔc cï luöi bïk wïc ɣääc dhuökpiny ku muk alɛ̈ɛ̈th cï wuɔk/luaŋ.
                                                                                                          • Ye jam aluöt wek kɔc luɔi alɔŋ tɔ̈thin ë käk tiitrot-PPE (c.m. dhöör kääŋ).

                                                                                                            Jam ku pïïr raan luɔi

                                                                                                            • Jam wek HSRs ku kɔc cï luöi aluöt cïtmɛn yen maɣëëm bï ŋic luɔide tën ayï wɛ̈ɛ̈r cïk luel.
                                                                                                              • Jam ayï kedäŋ cï welic ebën ku käk jɔ̈ɔ̈r luɔi yic tën kɔc tuany, kɔc luɔi ku kɔc neem bïk kërac ë wuɔk tuany coronavirus (COVID-19) dhuɔ̈k piny tën kɔc cï luöi.
                                                                                                                • Gam wël thïn gät ku thook wën kɔc cï luöi lëu bïk ke deeti.c
                                                                                                                  • Ŋic kɔc cï luöi wën cï tïŋ abï naŋ këracdït thïn tën thiäk kek wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19) aye gup miɛt bï ke gam luɔi thïn tëwën kor kerɛc wuɔk thïn tëwën bɛrot lëu
                                                                                                                    • Looi amaat video ba kɔc piöc ku luɔi amaat tën akutnhom.
                                                                                                                      • Ŋic kɔc cï luöi bïk alɔ̈ɔ̈ŋ aluöt ku naŋ yök ɣään luɔi juëc tën lɔ̈ɔ̈ŋ.
                                                                                                                        • Gam beerpiny wël tën kɔc cï luöi ebën, agut kɔc cï luöi wën ci la keny, kɔc cï gam luɔi ku kɔc abaŋ luɔi.
                                                                                                                          • Ŋic lɔn kɔc cï luöi aŋic ekëdi tën bï muk yen, ɣääc ke wuɔk alɛ̈ɛ̈th ku kääŋ ye kɔc lui tën luɔi (c.m. waar, telepun, kɛɛt ŋic).
                                                                                                                            • Ŋic lɔn kɔc cï luɔi aŋic yeŋö buk looi, tedä yeŋa buk lëk tëna keek aröt yök kecï puɔl tedä dakpiöu keek nɔŋ wuɔk cïtmɛn tënë wël DHHS alɔŋ tuany coronavirus (COVID-19) (anuet lupiny).
                                                                                                                              • Ŋic lɔn kɔc cï luɔi aŋic yeŋö ba looi, tedä yeŋa bï lëk tëna keek arot yök acï gup piɔl tedä akëc guɔ̈p lapiny thïn ɣään luɔi.

                                                                                                                                Na raan luɔi acï kïït ŋïec ë tuany coronavirus (COVID-19) cak ka keek alëu bï röt-lel tën cïgääu, yup akutnhom wël ë tuany coronavirus atɔ̈ɔ̈ namba 1800 675 398 tedä akïïmden ku buɔthkë nyuth lël-rot luthin tën DHHS wɛpthäit (anuët lupiny).

                                                                                                                                Keyï aguiɛr-lui ee luɔidu ba nyiɛi tedä dhukpiny kërac thiäk kek rɔ̈ɔ̈m wuɔk ë tuany coronavirus (COVID-19) keya alëu bï ya luɔi puɔth nɔŋ yic ŋic lɔn:

                                                                                                                                • Kɔc cï luɔi ŋic yeŋo kën looi tedä yeŋa bï lëk tëna keek rot yök kecï puɔl tedä dakpiöu ka keek anɔŋ wuɔk, cïtmɛn ba wël gam ye DHHS (tïŋ anuet lupiny)
                                                                                                                                  • Ayï raan luɔi cï puɔl akëc lɔɔ ɣään luɔi, agut kɔc cï luɔi wën cï them ë tuany coronavirus (COVID-19) tedä ke yeŋa cï yök ke tuany coronavirus (COVID-19)

                                                                                                                                    Luɔi ɣään kɔ̈ɔ̈k tën luɔi ë aluöt

                                                                                                                                    Thïn käk kɔ̈ɔ̈k yic, aguiɛr-lui adhil këwïc tën kɔc cï luɔ̈i bïk lui tën ɣään luɔi teden ë luɔi aluöt.

                                                                                                                                    Kën anɔŋ yic luɔi thïn ɣään tëkic, pan-akiim yam gɔɔl, luɔi bëi bïk ŋuën, Baai muɔ̈k ku wɛ̈ɛ̈ric muk baai. Lɔn kën ee kuɛr lëu bï piath tetöŋ ë luɔi, ɣään luthïn tën kɔc cï luöi tën kɔc cï luöi ku riɛl tën kɔc cï luöi bïk londen ŋiëc looi apiath.

                                                                                                                                    Tëwën looi yï tɛ̈k alɔŋ lɔn bï kɔc cï luöi dhiɛl lui tën ɣään-loi tɛ̈kic, aguiɛr-lui adhil jam wek kɔc cï luöi ku HSRs (na ayï), ku alëu:

                                                                                                                                    • Gam lɔn raan luɔi ee keracdït ë wuɔk tuany coronavirus (COVID-19), tedä keŋïc thiäk kääŋ rilic, kaam tueŋ lui keek ɣään-loi ë rɔ̈ɔ̈m kërac.
                                                                                                                                      • Tak lɔn luɔi ɣäändɛ̈t abï käk rac kɔ̈ɔ̈k juak thïn, cïtmɛn kërac thiak kerac muɔ̈k cin tedä kërac liapnhom thiäk ke lël-rot.
                                                                                                                                        • Muk agut cï akɔ̈ɔ̈l kek wël alɔŋ tuany coronavirus (COVID-19) kërac ku kuɛɛr gël apiath.
                                                                                                                                          • Wïc wëët wën luike käk kuɔ̈nka, agut wëët cï gam tën bäny ye DHHS tedä aguiɛr kɔ̈ɔ̈k akuma ku akutnhïïm lööŋ gam. Kɔc cï luöi ku aguiɛr-lui kɔ̈ɔ̈k adhil eya bï nyuth gam.
                                                                                                                                            • Gɔɔl aguiɛr jam bä wël lëk gam tën kɔc cï luöi alɔŋ luɔi cï guir ebën.
                                                                                                                                              • Ŋic lɔn thää luɔi aye tïŋ ku alääu yic, tëwëb bï rot lëu.
                                                                                                                                                • Ŋic lɔn aguiɛr kuɔny aluthin tën IT ku aduɔɔt ku käk wïc ŋɛk.

                                                                                                                                                  Aguiɛr-lui adhil eya nyuth lääu yic gam ku luɔi piööc tën kɔc luɔi wën cï bɛɛn luöi tën luɔidɛ̈t tën ɣaan luɔiden ë aluöt.

                                                                                                                                                  Loiloi gaanun

                                                                                                                                                  Aguiɛr-lui anɔŋ loiloi kuer luɔi ye Occupational Health ku Safety Act 2004 (OHS Act), wën nɔŋ lɔn keek adhil, keya alëu bï ya luɔi lacök:

                                                                                                                                                  • Gam ku muk ɣaan luɔi wën puɔl ku cïn-kërac tën pial el kɔc cï luöi ku kɔc luɔi arotden.
                                                                                                                                                    • Gam ɣään juëc tën pïïr ë kɔc cï luɔ̈I ku kɔc luɔi arötden.
                                                                                                                                                      • Gɛm wël cïtmɛn, nyuth, piööc tedä tiëŋ tënn kɔc cï luöi ku kɔc luɔi arotde ke maɣëëm bï kɔctui kë luɔiden looi thïn kuer pialwëi ku cïnkërac tën wëi.
                                                                                                                                                        • Tiŋ pial ë kɔc cï luöi ë aguiɛr-lui.
                                                                                                                                                          • Tiŋ käk jɔ̈ɔ̈r tën ayï ɣään luɔi kuɛr aguiɛr-lui ee guir ku gël.
                                                                                                                                                            • Gam wël alɔŋ diɛr pialwëi ku cïn-kërac tën kɔc cï luöi, agut (tëwën piɛth) luthin thook kɔ̈ɔ̈k tën Duŋgëlïth.
                                                                                                                                                              • Ŋic lɔn kɔc kɔ̈ɔ̈k tën kɔc cï luöi ë aguiɛr-lui akëc rɔ̈ɔ̈m ke wuɔk kërac tëden pialwëi tedä cïnkerac bä nhial tën ciɛŋ ë lɔ̈ɔ̈m aguiɛr-lui. Jam wek kɔc cï luöi ku HSRs (na nɛŋ ayï), alɔŋ käk thiäk tën pialwëi tedä cïnkërac lɔn abi ciëth kën jɔ̈ɔ̈r tedä cit kën bï ciëth jɔ̈ɔ̈r tën keek.

                                                                                                                                                                Raan nɔŋ luɔi aguiɛr tedä gël ë ɣään luɔi adhil ŋic, keya alëu bïk looi apath, lɔn ɣään luɔi ku kën wëtde ë lɔthin ku nyäŋ thïn puɔl ku cïnkërac tën pialwëi.

                                                                                                                                                                Kɔc cï luɔ̈i eya naŋ loiloi kuer e OHS Act, wën nɔŋ yic lɔn keek adhil:

                                                                                                                                                                • Lɔ̈ɔ̈m muk ca takic tën pialwëi den ku cïn-kërac ku lɔn ë raan luɔi dhil bï kek jɔ̈ɔ̈r ë raan luɔi yen looi tedä nyiäŋ wei tën luɔi.
                                                                                                                                                                  • Määt wek aguiɛr luiden kek athëëk tën ayï luɔi cï lɔ̈ɔ̈m ye aguiɛr-lui tën gɛ̈m kedäŋ wïc ye kuɛr e OHS Act.

                                                                                                                                                                    Ade OHS Act acï kedäŋ gam HSRs aye luɔi jɔt nhial ku guiɛr ayï gɛm OHS kek aguiɛr-luiden, ku riɛl ben käk lɛɛr tueŋ tena maɣëëm.