Näk raan tën luɔi

Lëk tën akutnhïïm lui ku aguiɛr muk loiloi kök alɔŋ awuöc näk raan yam tën luɔi

Awuöc yam ë näk raan tën luɔi acï luel thïn lööŋ pialwëi tën luɔi ku cïn kërac tuul wëi yic.

Awuöc acï looi tën kuöc luɔi ye akutnhom lui tedä aguiɛr muk loiloi cïmɛn cï yen luel piny, tedä ke bëny ë akutnhom luɔi, wën cï kuat loiloi tem kɔ̈ɔ̈th ye dhöl pialwëi tën luɔi ku cën kërac Looi 2004 (OHS Act) ku acï thuɔu looi tën raan wën lui ë luɔide.

Gɛm näk raan tën luɔi acï bï looi dhukciën näk thɛɛric. Kën wëtde yic lɔn bï thuɔ̈u wën looi rot akölnïn 1 Aköldït 2020 cökcïën yen alëu bï gam.

Lööŋ yam kën aloi bï thuɔu gël tën luɔi, gɛm ke riäc ril apɛi tën akutnhïïm muk luɔi bï dhiɛl lui ku theek kïï pialwëi dɛɛn tën luɔi ku käk wïc bïk cën kërac ebën, ku toc wët ril apɛi lɔn tɛ̈ɛ̈u ke pïïr kɔc tëwën rac thïn tën luɔi acï bɛ̈ ya kɔŋ gum cïn.

Wɛ̈ɛ̈r yic ebën acië loiloi kök bɛ̈ɛ̈ juak/cak thïn; keek abï dukuma rilic apɛi looi tën loiloi rëër tɔ̈thïn aluöt ye dhöl ee OHS Act. Cïtmɛn cï lööŋ emɛn yen gam ebën, akutnhiim lui ku aguiɛr muk loiloi kök adhil kɔ̈ɔ̈c bï ya taak alɔŋ käk riöc wën luthïn luɔi ë tëjäriɛ denic, ku yeŋö kääth lëu bïk kek lɔ̈ɔ̈m bɛ̈ ke käk riöckë nyai ebën.

Na yïn atheek gaanun kuɔ̈n loiloi OHS, yïn aloi kedäŋ wën yic ku yïn cï wïc ba kedaŋ wën looi arote tën Akölnïn 1 Bildït. Na yïn akëc löŋ theekic, ke kääŋ bï röt looi tën lɔn këc yï tak alɔŋ kërɛc wën riöc alëu bɛ̈ ya kedït rac apɛi.

Käk ë awuöc ë näk raan tën luɔi

Käk ë awuöc yam näk raan tën luɔi aye:

  • raan lëu bï kuum adhïl akutnhom tedä ke raan wën këc luöi tedä raan rot juar bɛ̈ lui abɛc;
    • keek adhïl naŋ kedäŋ tök tën abaŋ ekëdï ye kääŋ luɔi në dhöl ye OHS Act
      • keek acï luɔi kedäŋ tem-kɔ̈u ye kuöc luɔi
        • tëm-kɔ̈u ë luɔi yen cï thuɔu looi ë tën raan, ku
          • na raan cï kuum ee raan thɛɛr ka keek adhil naŋ luɔi apath ku juarke wën cï luɔi tem-köu.

            Yeŋa alëu bï kum näk raan tën luɔi?

            Akutnhïïm lui ebën ku kɔc cï röt luöi arötden

            Akutnhïïm lui ku kɔc cï röt luöi arotden wën muk loiloi ŋic ye dhöl OHS Act (cïmɛn cï yen luel piny) alëu bɛ̈ kuum ye wët awuöc ë näk raan tën luɔi. Akutnhïïm lui anɔŋ yic:

            • akutnhïïm luoi (cɔl nyuɔth, akutnhïïm loiloi cï gät-piny)
              • akut amaatnhïïm
                • akutnhïïm lööŋ
                  • akut ë luɔi akutnhiim
                    • akutnhiim cïn luoi lööŋ (unincorporated bodies) ku amaatnhïïm cï looi lööŋ (unincorporated associations)
                      • akutnhïïm rɔɔm luɔi (partnerships)
                        • akutnhïïm luɔi akuma (government entities).

                          Bääny

                          Bääny ë akutnhom luɔi lööŋ, akutnhïïm rɔɔm luɔi, ku akutnhïïm cïn luɔi lööŋ tedä amaatnhïïm cï looi lööŋ ebën alëu bë kum wët awuöc ë näk raan tën luɔi tëna akutnhomden amuk loiloi wën ŋic ye dhöl luɔi ee OHS Act.

                          Bääny aye kɔc wën tɔ̈ɔ̈u nhiaal ë luɔi akutnhom yic, keek anɔŋ riɛl apɛi ku kääŋ wën bɛ̈ɛ̈ pialwëi juakic, cïmɛn:

                          • bënydït tedä bëny gäät ë akutnhom
                            • raan:
                              • wën kääŋ looi, tedä mɛɛt rot thïn luɔi, tɛ̈ktɛ̈k ebën wën jɔ̈ɔ̈r kedäŋ ebën, tedä ke abaŋ ë luɔi tejäriɛ; tedä
                              • wën nɔŋ riɛl bë akutnhom cɔɔl ajɔ̈ɔ̈r luoi apɛi në abaŋ wëu; tedä
                              • thïn ka thööŋ ke kääŋ yeŋä cï luel ka nyuuth ebën tedä käk gɔ̈ɔ̈r bäänydït ë akutnhom acï looi ke lööŋ
                            • raan thïn amaatnhom yic (a partner in a partnership)
                              • raan muk mäktäb ë amaatnhom cï looi lööŋ (an unincorporated association).

                                Kɔc luɔi ku kɔc lui apath

                                Awuöc ë näk raan tën luɔi akëc luoi tën raan lui apath tedä ke raan lui wëu, alëu bï tëwën aye raan lui wëu ee bëny ë akutnhom eya.

                                Keya, ke raan lui alëu bɛ̈ kuum tën tëw-kɔ̈u loiloi luthin dhöl ye OHS Act, wën naŋ yic luɔi:

                                • tën bïn ŋïc muk apiath looi tën pialwëi ku cïn këracden, ku pialwëi ku cïn kërac ë tën kɔc kök luthïn ye ɣään luɔi yic
                                  • määt kek akutnhom luiden rin loiloi ye akutnhom lui lɔ̈ɔ̈m ebën bɛ̈ gam lööŋ ë OHS
                                    • acïë lëu ba dïïk luɔi tedä kuöc la thuur thïn kedäŋic tedä kedäŋ kuöc luɔi wën gɛm tën luɔi bïn kuɔny pialwëi, cïn kërac ku pïïr apath
                                      • du kuc rot maat thïn luɔi wën dhil bɛ̈ raandɛ̈t tɔ̈thïn luɔi yic la täu ë tetök rɛcdït apɛi.

                                        Lööŋ loiloi OHS läcök ku kɔc muk luɔi

                                        Näk raan tën luɔi alui tëwën cï tëm-köu ë loiloi wën ŋic në dhöl ye luɔi OHS Act. Lööŋ ebën akëc ayï loiloi yam cak në dhöl ɣe OHS Act.

                                        Akutnhïïm lui, bääny luɔi ku akutnhïïm kök wën theek kääŋ thɛɛr ku ala tueŋ kek athɛ̈ɛ̈k, käkken luthïn OHS acï lëu bë ke kum ye näk raan tën luɔi. Kedäŋ ye lööŋ yam looi ee käk wën cï tem-kɔ̈ɔ̈th ë loiloi dhiɛl looi bïk yic rëëc apɛidït.

                                        Loiloi lacök luthïn anɔŋic:

                                        • luɔi ë akutnhïïm lui bïk gɛm ku guirkë tën luɔi të kɔc lui wën yen piath ku acïn kërac tën pialwëi
                                          • luɔi ë akutnhïïm lui bïk dai ye pialwëi ë kɔc cï luöi ku käk jɔ̈ɔ̈r luɔi yic ebën
                                            • luɔi ë akutnhïïm lui bïk nyuɔth kɔc kök tën kɔc lui acïn kërac ye luɔi ë tëjäriɛ yic (agut kɔc bɛ̈n neem ebën, jääŋ ku kɔc kök luɔi ebën)
                                              • luɔi ë kɔc cï röt luöi arötden abïk nyuɔth lɔn kɔc akëc thiäk ke tën käk riöc OHS tën këdɛn looi kïï
                                                • luɔi ë kɔc kek muk aguiɛr luɔi tedä gël ë ɣään luɔi bïk nyuɔth lɔn tën luɔi ku dhöl ë lathïn ku jäl aa puɔl
                                                  • luɔi ë akutnhïïm giët bïk nyuɔth aguiɛr/tiim, ku buuth ebën ku cuëëc ebën ye looi tën ɣään luɔi, acï ŋiëc giit apiath arëtic
                                                    • luɔi ë akutnhïïm cerkaat ku aguiɛr kääŋ bëi bïk looi aguiɛr teda waal ebën acï ŋiëc looi apath apɛidït ku apiɔl bɛ̈ kedäŋ looi kek
                                                      • luɔi ë raan acië kuöc luɔi thïn wën dhil bɛ̈ raandɛ̈t tën luɔi cuɔk thïn ë kërac/yiëk tetök rac apɛidït.

                                                        Tök ë loiloi käk awïc raan muk-luoi bï luɔi dhiɛl luɔi keya tetui adhil bɛ̈ ŋiëc luɔi piath.

                                                        Wël kök alɔŋ loiloi käk aluthïn ye wɛbthiät ee WorkSafe.

                                                        Kuöc luɔi

                                                        Tën luɔi ë näk raan tën luɔi, luɔi abï dhil gam ke 'kuöc' tëna yen acï määtic:

                                                        • löönydït ë luɔi ë ŋiëc muk wën lëu bï raan lɔ̈ɔ̈m në luɔi thïn kääŋ looi yic, ku
                                                          • riöcdït ë thuɔu, tetök rac apɛi tedä tuany rac apɛidït.

                                                            Kuöc luɔi eya anɔŋic lɔn këc yï rot lac weel ba kedäŋ looi (ee ‘nyiëŋ thïn’), tën nyuɔth yen adhïl bï kedäŋ maat lɔn ye nɛn kë raan:

                                                            • këdäŋ cië ŋïc looi, gël tedä tiit kɔcken luɔi ebën, tedä
                                                              • luɔi lacök lɔ̈ɔ̈m bɛn kedäŋ jɔ̈ɔ̈r cökpiny, tëwën këc yen looi keya thïn alëu bï riöcdït ë thuɔu looi,tetök rac apɛi ku tuany rac apɛ̈idït.

                                                                Athëm acï looi tën athëm lööŋ luthïn aluöt të awuöc kuöc luɔi thïn Victoria ku këdäŋ lacök apɛidït buk kuum/karama juäc dhiɛl looi tën awuöc ya.

                                                                Täämuu

                                                                Luɔi ë akutnhiim tedä raan cï kuum kën näk raan tën luɔi adhïl bï naŋ lɔn cën thuɔu ë raan looi.

                                                                Yen ee looi lɔn athëm lööŋ luthïn aluot acï looi tën täämuu. Kën wëtde lɔn luoi tedä nyiëŋ wëi ebën ë raan cï kuum adhil naŋ këril looi tën thɔ̈u tedä naŋ luɔide ku aguir ë yen looi. Yen ee acië këril ba lööŋ kën gɔɔl luɔi tedä nyääŋ ë raan cï kuum wei kë yen kedäŋ looi ë thon raan. Luɔi adhil bï cïtmɛn lɔn raan apath abï yen muk, wët luɔi ë ŋiëc tɛ̈k, bɛ̈ thɔu ë raan looi.

                                                                Näk raan tën luɔi adhïl bï looi tëwën cï thɔu ë raan rot looi thɛɛr ciën luɔi lacök yic, cɔɔl nyuɔth, tëwën cï raan lui acï tuany tetök dɔm ruun luɔi cök ciën tëwën cï akutnhom lui kuöc looi keek luaŋ ye tuany ecɔl asbestos.

                                                                Karama ebën

                                                                Na kuum ë näk raan tën luɔi, ke karama biɔth kɔ̈ɔ̈th pïny ka looi (cïmɛn akölnïn 1 Bildït 2020):

                                                                • akärdït ë 25 ruun mɛ̈ɛ̈c tën kɔc; ku
                                                                  • akaramadït ë $16.5 million tën akutnhïïm luɔi.

                                                                    Karama käk abï rɛcrɛc ë awuöc nyuɔth ku acï guir bïk kɔc kony gël thuɔu tën luɔi ye ciɛ̈k kerïl riöc tën akutnhïïm lui ku bääny luɔi tën tëm-köu lööŋ pialwëi ku cïn kërac tën loiloi ekïï looi ebën.

                                                                    Gɔ̈ɔ̈r wët cök ku luɔi gaanun

                                                                    Cïtmɛn naŋ yï tëm-kou dɛ̈ɛ̈t lööŋ ë OHS Act, WorkSafe abï ŋöör gɔ̈ɔ̈r wël cök të awuöc näk raan tën luɔi.

                                                                    Buɔth cök luɔi kërɛcdït cï rot looi të luɔi ku alui ke aguiɛr tɔ̈thïn aluot ebën, WorkSafe ku Bolïth Victoria abï lui tetök bïk nyuɔth lɔn kääŋ ebën yen nyoth ee cï looi ku abaŋ luɔi ee kën piath apɛi ku käk riöc tën pialwëi ë kɔc atɔ̈ɔ̈u tedä cïtmɛn ka bï bɛ̈n etän.

                                                                    Thïn abeeric emɛn aguiɛr käk yic ebën, WorkSafe abï nɛŋ muök ë näk raan tën luɔi agut tën bï raan cï täämuu nɔŋ leer tën luk. Mäktäm ë dukuum jääŋ ebën abï luɔi kën lɔ̈ɔ̈m bɛ̈ ɣääth lukic.

                                                                    Näk raan tën luɔi ee awuöc kuum ku acïn kaam lööŋ wën luel. Yen acïë pïŋ ku luoi dɛ̈ɛ̈tic wël cï puoc yic (in the Magistrates’ Court of Victoria).

                                                                    Tën gɔ̈r yi wël alɔŋ WorkSafe investigations ee ke luthïn ye wɛbthiat në WorkSafe website.